V sklopu podjetja DZI našim strankam zagotavljamo:
Prednosti sistema gradnje iz masivnih lesenih križno lepljenih plošč so naslednje:
Pogosta asociacija ob besedi les je ... požar.
Toda - masivni leseni paneli oziroma CLT plošče so v tem pogledu nekaj popolnoma drugega! Ne govorimo le o primerjavi z ostalimi sistemi montažne lesene gradnje, CLT plošče presegajo celo požarno odpornost armiranobetonskih in tudi jeklenih elementov. Omenjena dva gradbena elementa ljudje stereotipno kujejo v zvezde, vendar običajno ne vedo, da ob požaru prihaja pri AB plošči do eksplozijskega odpadanja betona in celo do rušenja konstrukcije. Tudi jeklo pri višji temperaturi popolnoma izgubi večino nosilnih lastnosti. Les pa ohranja statično trdnost tudi pri daljši izpostavljenosti ognju, zato postavlja naše stereotipe na glavo!
Še več ... čeprav CLT plošča sicer površinsko zagori, se ogenj počasi pomika v notranjost in to maksimalno 2-3 centimetre. Zunanja plast sicer poogleni, s tem pa se zmanjša prevajanje toplote in onemogoča dostop kisika za nadaljnji razvoj gorenja. Tako notranji del oziroma jedro konstrukcije ostane nepoškodovano in ohrani nosilnost.
S sistemom masivne lesene konstrukcije lahko dosežemo tudi do 120-minutno požarno odpornost (z dodajanjem protipožarnih oblog tudi več), vse pa je odvisno torej le od debeline in slojevitosti vgrajenih CLT plošč.
Gradnja z masivno konstrukcijo iz CLT plošč spada med najodpornejše sisteme pri protipotresni gradnji. V primerjavi s klasičnim načinom gradnje (opeka-jeklo-beton) in v primerjavi z ostalimi načini lesene montažne gradnje ima ta gradnja veliko prednost, ki se skriva v žlahtni kombinaciji lastnosti naravnega materiala - lesa, iz katerega so v celoti sestavljene CLT plošče, in pa v načinu izdelave CLT plošč.
Les je prožen, ima nizko lastno težo in izredne fizikalne lastnosti, kar omogoča odlične reakcije konstrukcije ob potresu in zato lahko ti objekti prestanejo tudi največje potresne obremenitve brez omembe vrednih poškodb. Ni naključje, do so večino popotresne sanacije v zadnjem času izvedli ravno z uporabo CLT plošč. Vse navedeno velja prav tako za odpornost proti močnim vetrovnim obremenitvam.
Čvrsto! Temelji na vodni osnovi in ne vsebuje formaldehida in topil. Velja za eno najbolj ekoloških lepil, ki je popolnoma neškodljivo za človeka (uporabljajo ga tudi v zdravstvu). Lepilo je brez vonja, in ker je uporabljenega izredno malo (0,6 %), je CLT ploščo mogoče v celoti primerjati z naravnim masivnim lesom.
Žalostna resnica je, da je v enem kosu pohištva ene majhne otroške sobice več škodljivih lepil in topil kot pa v celotnem ogrodju hiše, zgrajenem iz naših CLT plošč!
»Gradnja na naš način«, torej gradnja s CLT sistemom, je izjemno hitra in natančna. To pomeni, da so vsi elementi (stene, stropovi, streha) izdelani na osnovi natančnih načrtov s CNC stroji, zato je možnost napak zreducirana na minimum. Nasprotno je skeletni način gradnje močno odvisen od trenutne forme in zbranosti monterjev in je precej bolj podvržen možnim nepravilnostim.
Odlične mehanske lastnosti posameznih CLT plošč v povezanem sistemu sten, stropov in strehe tvorijo čvrsto jedro. V primerjavi s skeletno konstrukcijo (in tudi klasično zidavo) CLT sistem bistveno bolj enakomerno obremenjuje celotno temeljno ploščo in lažje premaguje tudi večje potresne obremenitve.
Konstrukcija iz CLT plošč je človeku in okolju precej bolj prijazna, saj večina OSB plošč (pri skeletni gradnji najbolj uporabljan element) za vezivo uporablja epoksidno osnovo. Se pravi, da je v celotni CLT konstrukciji manj škodljivih snovi kot pa v eni OSB plošči.
Pri skeletni gradnji je izredno težko prestavljati inštalacije, ko so enkrat stene zaprte in stiki zalepljeni s tesnilnimi trakovi. Pri CLT sistemu sploh ne potrebujemo notranje parne zapore – zadošča že sam element.
Požarna odpornost skeletne konstrukcije je precej nižja kot pri CLT konstrukciji.
Ne, možno je uporabiti tudi izolacijo iz lesenih vlaken ali pa iz ekstrudiranega polistirena, vendar običajno svetujemo kameno volno tako pri kontaktni kot tudi pri prezračevani fasadi.
Za osnovno surovino se najpogosteje uporablja les iglavcev, ki je tehnično posušen do 12 % (±2 %) vlažnosti, s čimer je omogočena naravna zaščita lesa pred škodljivci, kot so glive, insekti in plesni.
Zaradi zavedanja o ohranjanju našega okolja.
Les je edini gradbeni material, ki za svoj nastanek potrebuje le sončno energijo in vodo. Križno lepljeni les tako v nasprotju z ostalimi gradbenimi materiali pri proizvodnji ne ustvarja velikih količin toplogrednih plinov; drevesa pri svoji rasti celo porabljajo in shranjujejo CO2, zato imajo lesene gradnje enega od najboljših indeksov toplogrednih plinov. Ker je CLT objekte enostavno reciklirati, tudi dolgoročno ne obremenjujejo okolja, ampak predstavljajo le eno fazo v življenjskem ciklu lesa.
Edina omejitev je, kadar lokacija bodočega objekta ni dostopna za kamion s hiap dvigalom. Vse ostale omejitve so zgolj v glavah, najsi bo to domišljija arhitektov pri snovanju objektov, strah investitorjev pred nečim drugačnim (čeprav je v svetu ta tehnologija gradnje že priznana in zelo cenjena), pa vse do želje investitorja, da bi objekt preživel propad civilizacije.